Ob prazniku dela se običajno spominjamo zgodovinskega boja za pravice delavcev. A današnja realnost nas opominja, da številni med nami še vedno nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za dostojno življenje.
V naših humanitarnih programih Veriga dobrih ljudi ter Botrstvo v Sloveniji že več let spremljamo zgodbe ljudi, ki kljub redni zaposlitvi živijo v revščini. Letošnje objave ob prazniku dela smo zato posvetili prav tem skritim obrazom delavcev, ki jim delo ne zagotavlja varnosti, dostojanstva in preživetja.
Kaj opažamo?
- Vedno več zaposlenih staršev prosi za pomoč, ker njihove plače ne zadoščajo niti za osnovne življenjske stroške.
- Ljudje delajo nadure, vikende, praznike, sprejemajo tudi razna dela na črno, da bi pokrili stroške hrane, najemnine, ogrevanja in šolskih potrebščin za otroke.
- Starši si ne upajo na bolniško, saj si mnogi ne morejo privoščiti posledično nižje plače.
- Za mnoge mlade je prihodnost omejena že na začetku šolske ali delovne poti, saj nimajo primernih bivalnih pogojev za zdrav razvoj in učenje, ob šolanju morajo opravljati študentsko delo, da lahko preživijo skozi mesec in so velikokrat prisiljeni v izbiro krajših poklicnih programov, da se lahko čimprej zaposlijo.
Ob letošnjem prvem maju smo znane slovenske pregovore, ki poudarjajo pomen trdega dela, soočili z realnostjo današnjega časa:
Nekoč so ti pregovori izražali življenjske modrosti. Danes pa zvenijo kot boleča ironija za mnoge, ki kljub trdemu delu životarijo.
Delo mora pomeniti več kot zgolj preživetje. Delo mora zagotavljati dostojanstvo, varnost in prihodnost.
Praznik dela ni praznik, če delavci životarijo.
