V sredo, 10. septembra, smo na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami podali komentar, ki smo ga sestavili na Zvezi Anita Ogulin skupaj z našimi terapevti. Predlog je namenjen otrokom s posebnimi potrebami, ki za doseganje ciljev in standardov znanja za razvoj svojih potencialov potrebujejo ustrezne prilagoditve. Poslan dopis delimo tudi tukaj.
Spoštovani,
dne 8. 8. 2025 je bil z objavo na e-demokraciji v javno obravnavo poslan osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: osnutek zakona). Pri našem delu z otroki, mladostnimi in njihovimi starši zaznavamo, da so otroci in mladostniki v veliki stiski zaradi ocen, pa tudi zaradi svojih pričakovanj, ter pričakovanj bližnjih in okolice. Imamo program učne pomoči, ki ga izvajajo prostovoljci, obiskujejo pa otroci iz vse Slovenije. Kot zainteresirana javnost vam posredujemo svoje komentarje in predloge.
Osnutek zakona v 2. členu predvideva stopenjsko pomoč v okviru kontinuuma podpore in pomoči, s čimer naj bi bila otrokom zagotovljena takojšnja pomoč. Takšna ureditev se nam zdi slaba, saj bodo usmerjanja prišlo še kasneje, kot do sedaj, cilj, ki ga sprememba zasleduje, pa ne bo dosežen. Že v trenutni ureditvi veliko otrok ne dobi ustrezne pomoči, čeprav bi jo potrebovali, ker sploh ni zaznano, da dodatno strokovno pomoč potrebujejo. V primeru stopenjske pomoči bo pot do dodatne strokovne pomoči še daljša, učitelji, ki naj bi pomoč nudili najprej, pa velikokrat za to niti niso ustrezno usposobljeni.
Osnutek zakona iz dodatne strokovne pomoči izloča učno pomoč, ki naj bi bila po novem del kontinuuma pomoči. Otrok naj bi se vanjo vključil brez odločbe o usmeritvi, kar naj bi pomenilo, da se bo lahko šola nemudoma odzvala na potrebo otroka. Skrbi nas, da bi ob sprejetju predloga zakona prišlo do ravno obratnega rezultata, saj bo hitrost, količina, individualnost in prilagajanje pomoči odvisna od kadrovskih zmožnosti posamezne šole, pa tudi od njihove zaznave, interesa in strokovnosti kadra ter finančnih zmožnosti. Sporno je, da bi bilo od posamezne šole odvisno, ali bodo učno pomoč dobili vsi otroci, ki jo potrebujejo. Zaradi navedenega bi prišlo do še večjih neenakosti med otroki in njihovimi vrstniki. Prizadevanje za enakost med otroci in njihovimi vrstniki je eno izmed temeljnih načel, ki si ga prizadevamo uresničiti skozi naše programe.
S predvideno spremembo bodo učno pomoč nudili učitelji. Otroci, ki potrebujejo učno pomoč, mnogokrat ne potrebujejo samo te, temveč doživljajo tudi različne čustvene ali socialne stiske. Skrbi nas, kako bodo že tako maloštevilni in preobremenjeni učitelji, ki jim primanjkuje znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami, zmogli otrokom nuditi potrebno podporo. Ali je mogoče, da se vsi učitelji dodatno strokovno izobrazijo (torej pridobijo znanje, ki ga imajo sedaj izvajalci dodatne strokovne pomoči)? In če bo to mogoče, bo izobraževanje prostovoljno ali obvezno?
Opozarjamo, da starši otrok, ki živijo v slabših socialnoekonomskih okoljih, svojim otrokom pogosteje ne znajo pomagati pri učni snovi. Pogosteje so tudi slabše funkcionalni in ne vedo, katera pomoč otroku sploh pripada. Prav tako zaradi slabše finančne situacije otrokom ne zmorejo plačevati inštrukcij izven šole.
Nadalje osnutek zakona v 3. členu predvideva spremembo 8. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in sicer na način, da v drugem odstavku znatno krči skupno število ur dodatne strokovne pomoči. Po trenutno veljavnem zakonu namreč skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, skladno z osnutkom zakona pa skupno število ur v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole ne sme presegati štirih ur tedensko, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole treh ur tedensko in dveh ur tedensko v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v srednješolskih izobraževalnih programih. Ure dodatne strokovne pomoči so za otroke s posebnimi potrebami zelo pomembne in dragocene. Izobraževanje je ključno, da se prepreči medgeneracijski prenos revščine. Krčenje ur dodatne strokovne pomoči bi otrokom iz slabših socialno ekonomskih okolij, ki dodatno strokovno pomoč velikokrat potrebujejo, otežilo doseganje dovolj dobrih rezultatov pri pridobivanju izobrazbe in posledično tudi onemogočilo iztrganje iz primeža revščine.
Kot izjemno problematično zaznavamo tudi krčenje ur dodatne strokovne pomoči glede na vzgojno-izobraževalna obdobja. Osnutek zakona predvideva, da se otroke v nižjih vzgojno-izobraževalnih obdobjih bolj podpre, kot otroke v višjih vzgojno-izobraževalnih obdobjih, saj naj bi otroci s starostjo postali bolj samostojni. Kaj bo v tem primeru s tistimi otroci, ki pomoč potrebujejo šele v višjih razredih? Če jim je bila dodatna strokovna pomoč že zagotovljena do sedaj, bo odslej le-ta več kot prepolovljena, prav tako bo tudi večkrat izvedena znotraj razreda. Otroci, predvsem tisti v višjih razredih, nam velikokrat zaupajo, kakšno stisko jim predstavljajo šola, ocenjevanje, količina dela, pričakovanja in prihodnost. Podpora, ki jo potrebujejo, da s to stisko zdržijo, bi bila v primeru sprejema osnutka zakona bistveno manjša, kar bi jih pahnilo v še hujšo situacijo.
Skrbi nas, da zgoraj navedene spremembe, ki jih predvideva osnutek zakona, otroke, ki nujno potrebujejo dodatno strokovno pomoč, puščajo na cedilu, zato predlagamo da se omenjene spremembe iz osnutka zakona izločijo. Potrebno je poiskati rešitve, s katerimi bo učencem, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč, v praksi dejansko lahko nudena ustrezna in učinkovita pomoč, ki jim bo pomagala do lažjega pridobivanja izobrazbe in do enakosti z njihovimi sovrstniki.
S spoštovanjem,
Zveza Anita Ogulin in ZPM
Ljubljana, 10. 9. 2025
